Slušni aparat ni več tabu

Prebivalstvo se stara in v naši družbi je vse več starejših, ki želijo ostati aktivni kljub naglušnosti. Nekoč so bili ljudje s slušnim aparatom stigmatizirani - aparat je veljal za znak starosti in nezmožnosti. Ta trend se izrazito obrača.

Glavni razlog je tehnološki napredek. Sodobni aparati so majhni, diskretni in zmogljivi. Mnogi izgledajo kot brezžične slušalke - danes pomenijo modnost in povezljivost, ne starosti.

Ključen je čas ukrepanja. Povprečno čaka oseba s prepoznano naglušnostjo 7 do 10 let, preden poseže po slušnem aparatu. To je predolgo. V tem času se možgani »odvadijo« določenih zvokov, kar pozneje otežuje privajanje na aparat.

Nezdravljena naglušnost ni nedolžna. Raziskave dokazujejo povečano tveganje za demenco, depresijo, socialno izolacijo in padce pri starejših. Slušni aparat je torej naložba v možgansko zdravje, ne le v sluh.

Pomembno je razumeti, da slušni aparat ne »vrne« sluha kot očala vid. Možgani se morajo nanj postopoma navaditi - prvih nekaj tednov je zvok lahko nenavaden, glasen, kovinski. To je normalno in mineva.

Nasvet vsem, ki opažate, da slabše slišite: ne odlašajte. Sodobni avdiološki pregled je hiter, neboleč in brez stroškov pri večini ponudnikov. Zgodnji ukrep prinaša najboljše rezultate.