Vzroki za zaznavno (senzorinevralno) izgubo sluha

Zaznavna naglušnost (senzorinevralna) je posledica okvare čutnih celic v polžu (kohlea) ali slušnega živca. Predstavlja večino trajnih izgub sluha. Za razliko od prevodne, je s kirurgijo in zdravili praviloma ni mogoče pozdraviti.

Poslabšanje je najpogosteje postopno (mesece do leta), redkeje nenadno (v urah do dneh). Najprej se izgubijo visoke frekvence - bolnik slabše razume otroške in ženske glasove, šepetanje, soglasnike. V hrupnem okolju težko sledi pogovoru.

Najpogostejši vzrok je presbiakuzija - starostna naglušnost, ki je posledica naravnega staranja čutnih celic. Polovica oseb nad 75 let ima opazno izgubo sluha. Stopnja in hitrost sta odvisni od genetike, izpostavljenosti hrupu in splošnega zdravja.

Izpostavljenost hrupu je drugi največji vzrok. Dolgotrajna izpostavljenost ravni nad 85 dB (industrija, glasba s slušalkami, strelno orožje, koncerti) trajno poškoduje čutne celice. Akustična travma (eksplozija, strel) lahko povzroči trenutno trajno okvaro.

Drugi vzroki: ototoksična zdravila (določeni antibiotiki, kemoterapija, visoki odmerki aspirina), virusne okužbe (zlasti pri otrocih in nosečnicah), Menierova bolezen, akustični nevrinom (benigni tumor slušnega živca), avtoimunska obolenja in genetske motnje.

Nenadna zaznavna naglušnost je nujno stanje! Zdravljenje s kortikosteroidi mora steči v prvih 72 urah, sicer je verjetnost povrnitve sluha bistveno manjša. Pri kakršnemkoli nenadnem poslabšanju sluha takoj poiščite ORL pregled.