Kaj je vrtoglavica - definicija in tipi

Vrtoglavica (vertigo) je iluzija gibanja - bolnik ima občutek, da se okolje vrti okrog njega ali da se on vrti okrog okolja. Pomembno: gre za jasno občuteno gibanje, ne le za nestabilnost ali občutek lahkotnosti.

Pacientov opis težav je za zdravnika ključen, saj usmeri diagnostiko v pravo smer. Pogosto se izrazi pomešajo: »vrti se mi«, »lebdi mi v glavi«, »noge me ne držijo« - vsako pomeni nekaj drugega in usmerja v različne vzroke.

Pravi vertigo (rotacijska vrtoglavica) najpogosteje izvira iz notranjega ušesa ali možganskega debla - to so vestibularne motnje. Tipično jih spremljajo slabost, bruhanje in nistagmus (nehoteni gibi oči).

Predsinkopa (občutek, da bo oseba omedlela, »temno pred očmi«) je najpogosteje žilnega izvora - znižan krvni tlak, srčne aritmije, dehidracija. To ni vertigo in zahteva drugačno obravnavo.

Disekvilibrij (občutek nestabilnosti pri stoji ali hoji) je pogosto posledica okvar perifernih živcev (nevropatija), proprioceptivnih motenj, mišične šibkosti ali kombiniranih okvar pri starejših.

Nespecifična omotica (»lahkotnost v glavi«, brez prave rotacije) je pogosto povezana z anksioznostjo, hiperventilacijo, depresijo ali stranskimi učinki zdravil. Razlikovanje od pravega vertiga je za pravo diagnozo bistveno.